Čebelji vosek
Naraven čebelji vosek se ne meša z vodo, je ne vsrkava in lahko oblikuje varovalno, za vodo neprepustno plast.
Vosek nastaja v voskovnih žlezah medonosnih čebel. Štirje pari žlez na trebušni strani skozi odprtine oddajajo poseben izloček, ki se na zraku strdi v drobne voščene ploščice. Za graditev ene čebelje celice je potrebnih okrog 50 ploščic. Sestava čebeljega voska še ni povsem dognana, doslej so v njem določili že 290 različnih sestavin. V veliki večini vsebuje čebelji vosek estre nasišenih maščobnih kislin z enovalentnimi aliufatskimi alkoholi. Poleg tega vsebuje še barvne in aromatične snovi, ki mu dajejo barvo in prijeten vonj. V vosku je zelo malo rudninskih snovi, precej pa vsebuje vitamina A.Vosek je plastičen in upogljiv pri 32-35°C, to je pri temperaturi čebeljega gnezda. Ta lastnost čebeljega voska omogoča , da gradijo satovje za svoje gnezdo. Pri temperaturah od 25 do 30°C je pa tako močan, da poln sat lahko zdrži nekaj kilogramov medu.
Čebelji vosek je pomembna snov za kozmetiko in farmacijo in je sestavni del številnih mazil, krem za kožo in losjonov. Vosek lahko mešamo s številnimi organskimi spojinami, mogoče ga je umiliti in sestavljati stabilne ionske in neionske emulzije.
V starih časih so čebelji vosek uporabljali za balzamiranje trupel. Stari Grki so vosku pripisovali precejšnje zdravilne lastnosti. Tako je npr. Hipokrat priporočal voščene obkladke na glavi in vratu pri zdravljenju angine, za številne druge namene pa je svetoval uporabo voščenih povojev. Marsikje še sedaj uporabljajo mazilo iz voska in masla proti raznim kožnim boleznim. Tudi številni farmacevtski izdelki vsebujejo precejšnje količine čebeljega voska. V medicini vosek pogosto uporabljajo za izdelovanje različnih kalupov in odtisov, npr. v zobni protetiki.
Čebelarji do voska najpogosteje pridemo pri vsakoletni menjavi satovja. Celotno satovje v panju se mora zamenjati nekje v treh letih. Tako skrbimo za ustrezno higieno v čebelji družini. Satovje je posoda za med in le ta mora biti kvalitetna. Drugi vir so voščeni pokrovci s katerimi čebele pokrivajo zrel med v satovjo. Tako shranjen med je praktično nepokvarljiv in shranjen za hude čase. Tretji vir je trotovska zalega. V panj vstavimo prazen okvir v katerega bodo čebele skoraj 100% zgradile trotovske celice, le te so večje kot čebelje celice. Trotovino izrezujemo vsake tri tedne in s tem do določene mere uravnavamo število varoj (zajedalska pršica na čebelah) v panju.
Tags: čebelarstvo, čebelji vosek, vosek
Komentarji
Komentarjev zaenkrat ni.
Komentirajte prispevek