• Domov
• Trgovina
• O Podjetju
• Kje smo?
• Čebelarski Blog
• Kontakt

Čebelarstvo Mlakar na Facebooku

Sedaj lahko spremljate naše čebelarstvo tudi na Facebooku. Poizkušal vam bom prikazati čebelarjevo življenje in delo skozi celo leto.  Tako boste lahko spoznali vso našo ekipo, ki se je letos spomladi povečala še za enega člana. Sedaj nas je že pet.

V sliki in tekstu vam bom prikazal vsa opravila pri čebeljih družinah v kronološkem vrstnem redu. Od spomladanskega pripravljanja družin na čebelje paše (širjenje gnezda, prestavljanje satnic), prevoz čebel na paše, točenje medu, ogrebanje rojev, priprava na zimo. Sledi pa tudi izdelava panjev, prikolic za prevoz čebel, kamionskih nadgradenj,…

Podrobneje bom poizkusil pokazati tudi izdelavo oziroma pripravo čebeljih izdelkov, domače recepte, pri katerih se uporablja med in sorodne stvari ter seveda življenje čebelje družine. Torej, oglejte si nas še na fejsbuku.

Stojnica

Obveščam vas, da boste lahko vse naše čebelje pridelke poizkusili in kupili 10. in 11. spetembra, na stojnici v Kamniku, kjer bodo že 41. zapored organizirani Dnevi narodnih noš.

Čebelji vosek

Naraven čebelji vosek se ne meša z vodo, je ne vsrkava in lahko oblikuje varovalno, za vodo neprepustno plast.

Vosek nastaja v voskovnih žlezah medonosnih čebel. Štirje pari žlez na trebušni strani skozi odprtine oddajajo poseben izloček, ki se na zraku strdi v drobne voščene ploščice. Za graditev ene čebelje celice je potrebnih okrog 50 ploščic. Sestava čebeljega voska še ni povsem dognana, doslej so v njem določili že 290 različnih sestavin. V veliki večini vsebuje čebelji vosek estre nasišenih maščobnih kislin z enovalentnimi aliufatskimi alkoholi.  Poleg tega vsebuje še barvne in aromatične snovi, ki mu dajejo barvo in prijeten vonj. V vosku je zelo malo rudninskih snovi, precej pa vsebuje vitamina A.Vosek je plastičen in upogljiv pri 32-35°C, to je pri temperaturi čebeljega gnezda. Ta lastnost čebeljega voska omogoča , da gradijo satovje za svoje gnezdo. Pri temperaturah od 25 do  30°C je pa tako močan, da poln sat lahko zdrži nekaj kilogramov medu.

Čebelji vosek je pomembna snov za kozmetiko in farmacijo in je sestavni del številnih mazil, krem za kožo in losjonov. Vosek lahko mešamo s številnimi organskimi spojinami, mogoče ga je umiliti in sestavljati stabilne ionske in neionske emulzije.

V starih časih so čebelji vosek uporabljali za balzamiranje trupel. Stari Grki so vosku pripisovali precejšnje zdravilne lastnosti. Tako je npr. Hipokrat priporočal voščene obkladke na glavi in vratu pri zdravljenju angine, za številne druge namene pa je svetoval uporabo voščenih povojev. Marsikje še sedaj uporabljajo mazilo iz voska in masla proti raznim kožnim boleznim. Tudi številni farmacevtski izdelki vsebujejo precejšnje količine čebeljega voska. V medicini vosek pogosto uporabljajo za izdelovanje različnih kalupov in odtisov, npr. v zobni protetiki.

Čebelarji do voska najpogosteje pridemo pri vsakoletni menjavi satovja. Celotno satovje v panju se mora zamenjati nekje v treh letih. Tako skrbimo za ustrezno higieno v čebelji družini. Satovje je posoda za med in le ta mora biti kvalitetna. Drugi vir so voščeni pokrovci s katerimi čebele pokrivajo zrel med v satovjo. Tako shranjen med je praktično nepokvarljiv in shranjen za hude čase. Tretji vir je trotovska zalega. V panj vstavimo prazen okvir v katerega bodo čebele skoraj 100% zgradile trotovske celice, le te so večje kot čebelje celice. Trotovino izrezujemo vsake tri tedne in s tem do določene mere uravnavamo število varoj (zajedalska pršica na čebelah) v panju.

Vrste medu

Vse več je povpraševanja po sortnem medu. To je med, katerega so čebele nabrale samo na eni rastlini npr. smrekov med, hojev med, akacijev med, kostanjev med. Sortni med najlažje pridelamo, če čebele prevažamo na različne paše. V nasprotnem primeru je med gozdni ali cvetlični.

…

Cvetlični med čebele nabirajo na celi množici cvetlic. Prav zato so npr. cvelični medovi različnih barv in okusov npr. čisti akacijev med je skoraj prozorne barve, kostanjev med pa temne barve. Barva medu se spreminja v vseh odtenkih od svetlorumene do rumenkastorjave. Tudi kristalizacija medu, to je čisto normalen pojav, ki se zgodi v vsakem medu,  je odvisna od vrste rastlin na katerih so čebele nabirale med. Tako regratov med, kristalizira že po dveh ali treh tednih, akacijev pa mnogo kasneje. Veliki kristali medu, ki so prisotni v kristaliziranem medu in tvorijo “medene rože” so znak pristnega, kvalitetnega, neobdelanega medu. Žal to lastnost pozna le malo ljudi in zato veliko večino medu prodamo v tekoči obliki.

Gozdni med, smrekov med, hojev med oziroma med maninega izvora pa čebele nabirajo oziroma ližejo izločke uši in kaparjev. Manini medovi so temne barve, pogosto hitro in močno kristalizirajo. Nekateri, če jim je primešana macesnova mana kristalizirajo že v satovju in takšen med je skoraj nemogoče stočiti iz satja. Verjetno ste že hodili po gozdu ali po parku in pod smrekami, jelkami, javorji, hrasti itd. našli mnogo svetlečih se pikic. To so izločki uši, katere ližejo čebele in gozdne mravlje. Strjen oziroma kristaliziran med je pogosto drugačne barve kot tekoči med. Prav tako so kristalčki med različnih velikosti.  Čebele nektar ali mano prinesejo v panj, jo ustrezno obdelajo tako, da  ji dodajo izločke svojih žlez, jo zgostijo in shranijo v svojih celicah.  Ko je med ustrezno zrel, ga čebele pokrijejo z voščenimi pokrovčki in tako shranijo za zimske potrebe.  Dolžnost vsakega čebelarja je, da takšen med ponudi svojim strankam.

Med znanega porekla, nabran v slovenskem prostoru, brez filtriranja in prekomernega segrevanjaje je pogoj za kvaliteto medu.

Nakup čebelje družine

Vse kaže, da bodo letošnjo zimo čebelje družine dobro prezimile, nastali bodo viški čebeljih družin in le teh bo na pretek na trgu. Prvi posli-rezervacije se sklenejo že meseca februarja.

Kako birokratsko urediti nakup čebelje družine si lahko preberete na spletnih straneh Čebelarske zveze Slovenije. Obrazec promet s čebelami, morebitne zapore zaradi hude gnilobe, območje hruševega užiga-karantena.

Neizkušeni čebelarji naj bodo pri nakupu čebeljih družin previdni. Namreč, kaj rado se zgodi, da si z nakupom čebelje družine nakopljemo več težav kot radosti.

Prej pravilo kot izjema je, da se izkušenejši čebelarji s prodajo čebeljih družin znebijo tudi starega satovja. Namreč najenostavnejše in najceneje je prodati čebeljo družino na starem satovju. Takšno satovje je črno do temno rjavo, leseni okvir je tudi temno rjav. Takšne čebelje družine ne kupimo, čebelarju se lepo zahvalimo in čebelje družine kupimo drugje.

Zelo rado se zgodi, tudi sam sem že pred leti kupil takšne družine, da čebelar iz vsake družine, ki jo namerava prodati vzame ven sat zalege in namesto njega vstavi star prazen sat. Pozorni moramo biti na poapnelo zalego, če imajo družine pred žreli in na dnu znotraj panja mumificirane bube (zeleno bele barve,) takšne družine ne kupimo. Kljub zatrjevanju prodajalca, da se bo to z malo kisa ali pa limone ali pa prve paše to uredilo to ne drži! Takšna družina bo močno zaostala v razvoju. Zna se zgoditi da se družina sploh ne bo razvila. Varoja, križ vseh čebelarjev. Majhna pršica, ki je posredno glavni krivec za propadanje čebeljih družin. Vsak čebelar mora imeti izpolnjen dnevnik o zatiranju varoje. Lepo bi bilo, če bi vam prodajalec čebeljih družin to tudi pokazal.

Čebeljih družin ne kupujemo ponoči! S prodajalcem se dogovorite, da boste prišli po čebelje družine pozno popoldan, tako boste lahko videli, če čebele normalno letijo v in iz panja, ogledali si boste tudi čebelnjak v katerem so čebelje družine, okolico čebelnjaka, same panje v katerih so čebelje družine. Vse mora biti snažno.

Najbolje se je dogovoriti za takšen nakup, da sami s seboj prinesete svoj panj in vanj preložite čebeljo družino. Tudi, če jih je več, ne bo težav, ker gre to hitro. Tako boste zagotovo vedeli kako močno čebeljo družino ste kupili, na kolikih satih je zalega, kako matica zalega, količina hrane itd.

Panj v katerem je čebelja družina, ki jo nameravamo kupiti mora biti poln čebel. Zadnja mrežica mora biti nabito polna s čebelami, prav tako morajo čebele posedati pod satovjem. Skozi panj (skozi žrelo) se ne sme videti. Čebele morajo zasedati vse ulice v panju. Čebelja populacija mora biti zastopana v vseh razvojnih fazah od jajčeca, ličink različnih starosti, pokrite zalege, odraslih osebkov. Čebelja zalega mora biti lepo strnjena, ne sme biti presledkasta. V celicah ne sme biti poapnela zalega. Nad čebeljo zalego morajo biti venci s hrano, ob gnezdu mora biti dovolj cvetnega prahu.

Preden se dokončno odločimo za nakup čebelje družine je dobro, če pokličemo k večim čebelarjem, ki ponujajo čebelje družine. Ni potrebno kupiti najcenejših. Tudi najdražje ne, nekje vmes bo zagotovo v redu. Naj se ne bo težko zapeljati kakšen kilometer ali dva dalj.

Le dobra čebelja družina se bo normalno razvila in strošek nakupa povrnila že ob prvem točenju medu.

Novo prodajno mesto

Vljudno vas obveščamo, da od meseca marca dalje lahko kupite naš med v Mercator centru Kamnik na Kovinarski cesti 36.

Na voljo so naslednji medovi: cvetlični med, akacijev med, gozdni med, smrekov med ter hojev med.

Cvetni prah za vaše zdravje

Cvetni prah je izvrstno dopolnilno sredstvo v človekovi prehrani, ki pomaga ohraniti ali izboljšati zdravje, saj vsebuje idealno razmerje vseh sestavin, ki jih organizem potrebuje za usklajeno delovanje organov.

V zadnjih desetletjih se vrstijo raziskave cvetnega prahu, ki kažejo, da je popolno hranilo. Vsebuje vse, kar potrebuje organizem za življenje.  Z uživanjem cvetnega prahu lahko človek oskrbi svoje telo z nujno potrebnimi sestavinami in s tem omogoči dobro vzdrževanje zdravja. P. Percie du Sert, avtor knjige o cvetnem prahu, navaja, da že dalj časa uživa 100 do 200g svežega cvetnega prahu na dan in da se s svojim počutjem in zdravjem lahko samo pohvali.

V preventivne namene se priporoča dnevno ena velika žlica (15g) cvetnega prahu vsaj pol ure pred obrokom. Doziranje cvetnega prahu je odvisno od tega kaj želimo s pomočjo njega doseči. Pogosto ga kombiniramo skupaj z drugimi čebeljimi pridelki. Različni pelodi imajo tudi različne fiziološke učinke. Nekateri so že raziskani: sivkin in rožmarinov večata apetit, akacijev pomirja, citrusov pomaga pri nespečnosti, prav tako lipov, šipkov veča izločanje urina in pomaga pri žolčnih kamnih itd.

Ena velika žlica dvakrat dnevno bi zadostovala odraslemu, polovica manj otrokom med petim in dvanajstim letom starosti. Potrebno je pričeti z majhnimi dozami cvetnega prahu, da se prepričamo o morebitni alergiji na cvetni prah. Vegetarijanci, ki ne dobijo beljakovin iz živalske hrane potrebujejo večje količine, prav tako športniki, ki imajo večjo porabo.

Ugodno delovanje cvetnega prahu

1. Največ raziskovalnih podatkov je za bolezenska stanja prostate (vnetje, benigno povečanje, bolečine), pri katerih so rezultati jemanja peloda brez izjeme spodbudni.
2. Fitosteroli iz peloda izboljšajo imunsko stanje, znižajo raven holesterola v krvi, zavirajo razvoj rakavih bolezni in sklepnih vnetij.
3. Sestavine cvetnega prahu  ugodno delujejo na okvarjene jetrne celice pri kroničnem vnetju in čezmernem uživanju alkohola.
4. Pod vplivom zaužitega cvetnega prahu se zmanjša zlepljanje krvnih ploščic in s tem možnost nastanka krvnih strdkov v žilah.
5. Po uživanju peloda se zmanjša skleroza možganskih žil, ker se zniža koncentracija holesterola in drugih maščob v krvi.
6. Uživanje peloda pomaga imunskemu sistemu organizma.
7. Sestavine cvetnega prahu delujejo antioksidativno, saj preprečujejo delovanje škodljivih prostih radikalov in s tem zavirajo razvoj številnih bolezni.
8. Pelod ima antibiotično lastnost s posebnim učinkom na črevesne bakterije, to je na bacile coli, salamonele in proteus.
9. Pelod uravnava apetit in prebavo (zaprtje ali kronično drisko), izboljša izkoristek hrane.
10. Pri podganah se s pelodom izboljša presnova beljakovin, sladkorjev in maščob, kar zmanjša nevarnost za razvoj sladkorne bolezni.

Cvetni prah je hrana, ki dopolnjuje človekovo vsakodnevno prehrano s hranilnimi snovmi in drugimi biološko aktivnimi snovmi.

Propolis in zdravje

Propolis ima številne, znanstveno dokazane biološke učinke, kar prepisujejo pestri kemijski sestavi. Propolis ima pomembno vlogo pri vzdrževanju zdravja in tudi pri zdravljenju številnih bolezni.

Propolis je naravni antibiotik. Je smolasta aromatična snov, ki jo nabirajo čebele delavke na popkih raznih rastlin. Najpogosteje nabirajo na popkih topola, kostanja, breze, vrbe tern a iglavcih; smreka, bor, jelka. Z dodatkom prebavnih fermentov, cvetnega prahu in voska se predela z mlečno kislinskim vrenjem v prebavnih organih čebel.

Propolis se razlikuje po barvi in kemijski sestavi, odvisno na kateri rastlini čebele nabirajo propolis. Čebele uporabljajo propolis kot dezinfekcijsko sredstvo in kot lepilo. Ime propolis naj bi bilo grškega izvora, sestavljeno iz dveh besed: pro-pred, spredaj in polis-mesto, trdnjava. Ta beseda ustreza namenu propolisa, ki ga čebele uporabljajo kot snov za gradnjo in popravilo domovanja, in s tem preprečujejo ali otežujejo vhod nezaželenih gostov v panj.

Propolis v panju je eden izmed pogojev za preživetje čebelje družine.

Propolis je sestavljen iz smol 50-70%, eterična olja 5-7%, cvetni prah 2-5% ter vitaminov in mikroelementov 2-5%. V propolisu so doslej ugotovili več kot 200 sestavin. S stališča kemije naštetih sestavin (smole, eterična olja, balzami) še vedno ne poznamo prave varave propolisa.

V splošnem vsebuje propolis 5 flavonoidov, okrog 30 mineralov (minerali pospešujejo življensko aktivnost organizma), vitamine B1, B2, B6, A, C, E,… V propolisu so tudi aromatične organske kisline, kofeinska kislina, cimetova kislina, fenolkarbonska kislina, antibiotične spojine in druge. Benzenska kislina zadržuje rast mikroorganizmov. Fenolne kisline pospešujejo celjenje ran in čirov. Pospešujejo izločanje žolča, urina, krepijo kapilare in delujejo proti vnetjem. Propolis vsebuje od 8 do 17 aminokislin, med drugim več esencialnih. Vsebuje tudi snovi iz izločkov sline iz žlez čebel. Med te snovi sodijo nekatere nenasičene maščobne kisline, ki so antioksidanti.

Večina sestavin propolisa je rastlinskega izvora. Sok, ki je v rastlinskem popku, zadržuje razvoj popka v času mirovanja rastlinskega soka, saj bi se sicer razvil prezgodaj, hkrati, pa ga varuje pred fitopatološkimi organizmi.

Znani biološki učinki propolisa:

-         anestetični (zmanjšanje bolečine)

-         antiinfekcijski (protivnetni)

-         bakteriostatični (zavira rast bakterij)

-         baktericidni (uniči nekatere bakterije)

-         fungicidni (zatira glivice)

-         antiprotozojski (zavira razvoj praživali)

-         protivirusni (zavira rast virusov ali jih uniči)

-         antioksidativni (izniči ali zmanjša škodljive posledice delovanja prostih radikalov)

-         citotoksični (uniči rakaste celice)

Glede na vse naštete učinke bi lahko zaključili, da je propolis uporaben pri številnih disfunkcijah in boleznih raznih organov. Ljudje vedno pogosteje posegajo po propolisu in drugič čebeljih pridelkih. Seveda je pri tem potrebna pomoč oziroma nasvet strokovnjaka.

Doziranje propolisa začnemo z minimalno dozo katero postopoma povečujemo do končno predvidene doze.

Propolis je kot naravni antibiotik v vseh oblikah, ki jih poznamo, uspešen pri mnogih bolezenskih stanjih. Poudariti je potrebno, da se je pri uporabi tega odličnega pridelka potrebno držati pravil, ki veljajo v medicini. To pomeni, da ga uporabljamo ob izbruhu bolezni, ne pa kar tako, da bi bili bolj zdravi.

Medica, Medeno žganje, Medeni liker

Tri po imenu podobne stvari, pa tako različnega okusa in arome.  Ljudje jih pripravljajo že stoletja. Sestavine so tri; med, voda in žganje.

Najprej pojasnimo pravilno uporabo besed medica, medeni liker ter medeno žganje

1. Medica je pripravek, ki so ga varili že stari Slovani. Potrebujemo dve sestavini, med in vodo. Ustrezno količino medu vmešamo v vodo. Npr. 4kg medu, vmešamo v 20l vode. Dodamo ustrezne kvasovke, te sprožijo proces alkoholnega vretja. Zelo podobno kot vino. Končni izdelek ima tudi enako stopnjo alkohola kot vino.
2. Medeno žganje je destilat medice. Medico destiliramo v kotlu za žganjekuho. Medeno žganje ima stopnjo alkohola kot druga žganja, nekje med 40 in 50vol.%
3. Medeni liker je med primešan žganju. Npr. 1kg medu na liter žganja z 45vol.% alkohola. Pustimo stati nekaj mesecev, da se izdelek zbistri, da se razvijejo vse arome, žganje postane mehkejše.

Večina ljudi pod izrazom medica misli na medeni liker. Gre za pijačo, ki jo pred novim letom poleg kuhanega vina še najpogosteje nudijo na stojnica in raznih prireditvah tekom celega leta. Medeni liker je pijača  sladkega okusa. Stopnja alkohole je nekje okoli 25vol.%.  Je prijetnega sladkega okusa.

Tako kot za vsak izdelek so tudi pri medenem likerju pomembne surovine. Če bomo uporabili kvalitetne surovine bo skoraj zagotovo tudi končen izdelek kvaliteten .

Večina pri pripravi medenega likerja mimo useka že s samim žganjem. Žganje mora biti kvalitetno! Vse se začne že s samo uporabo posode za alkoholno vrenje sadja, ki mora biti čista. Uporaba vrelne vehe je obvezna, ker v nasprotnem primeru se lahko brozga skisa. Uporabljamo le kvalitetno sadje, zdravo, zrelo. Brez nagnitih delov, brez plesni in ostankov zemlje. Med samim destiliranjem žganja, moramo paziti, da se nam brozga ne zasmodi. Če se zasmodi, raje vse skupaj zavržemo, ker bo v nasprotnem primeru imelo žganje okus po prismojenem. V glavnem žganje ne sme imeti okusa po patoki, kislem, okusa po hrenu, plesni, koščicah, cvetu (metilni alkohol).

Za pripravo medenega likerja lahko uporabimo katerikoli med. Če bomo uporabili svetle medove kot so akacijev, cvetlični, med oljne repice, lipov med bo medeni liker svetle barve. Če bomo uporabili gozdni med, smrekov med, hojev med, kostanjev med bo medeni liker temne barve.

V našem Čebelarstvu že vrsto leta sami kuhamo žganje. Medeni liker izdelujemo iz vseh vrst žganja, hruškovo, jabolčno, slivovo, mešano žganje. Pomembno je le, da je žganje brez napak. Recept za pripravo medenega likerja je sila enostaven, 1kg medu in 1l žganja.  Žganje naj ima okoli 45vol.% alkohola. V ustrezno veliko posodo nalijemo žganje, dodamo med in premešamo. Zadeva naj počiva. S časom se medeni liker očisti in postane bister. Delci cvetnega prahu, ki jih je vseboval med, se posedejo na dno.

Ne dodajamo nobene vode, raznih čajev (kamilični, lipov), začimb (klinčki, cimet), dodatnega sladkorja, barvil. Le pravi domači med in kvalitetno domače žganje.

Medeni liker je prijetnega sladkega, gostega okusa. Čuti se tako aroma medu kot žganja. Medenega likerja ni potrebno segrevati ali ohlajati.

Medeni liker vam lahko ponudimo v literskih steklenicah in darilni embalaži.

V medu je moč

Ljudje uporabljajo med kot sladilo že stoletja, prav tako mu prepisujejo tudi zdravilne lastnosti. Kolikokrat vam je že kdo svetoval, da ob bolečem grlu zaužijete žlico medu pomešano z enako količino sveže iztisnjenega limoninega soka. Danes lahko utemeljeno trdimo, da starodavni pripravek deluje.

V Španiji v Valenciji v neki jami so znanstveniki našli jamske poslikave, ki prikazujejo dva človeka pri nabiranju medenega satja. Ocenjujejo, da je poslikava nastala med leti 7000 in 12000 pred našim štetjem. Nikoli ne bomo izvedela, če sta jamska človeka iskala zdravilni med ali samo sladko hrano.

Tudi grška mitologija pripoveduje o medu. Zeusov oče, Kronos je svoje otroke takoj po rojstvu pogoltnil, da slučajno ne bi zasedli njegovega prestola. Zeusova mati je malega Zeusa skrila in ga hranila z medom in mlekom. Ta kombinacija medu in mleka je dala Zeusu moč, da je zasedel prestol svojega očeta in postal kralj bogov. Tudi Biblija zelo ceni med. Mojzes je svoje ljudstvo vodil v obljubljeno deželo, kjer se cedita mleko in med.

Čeprav v antiki niso poznali procesov razkrajanja so pa vedeli kaj te procese ustavi. Egipčani so uporabljali med za balzamiranje trupel. Ko so transilvanskemu vladarju Vladu III Tepešu, bolj poznanemu kot Grof Drakula, Turki odsekali glavo, so jo sli potopili v med in tako ohranjeno prinesli sultanu Otomanskega imperija.

Zakaj je delovalo? Odgovor je preprost. Proces razpadanja ni nič drugega kot vidno delo bakterij. Med ima naravne antibakterijske in antiglivične lastnosti. Verjetno za to, ker med vsebuje polno koristnih bakterij. Čeprav med vsebuje človeku prijazne bakterije se novorojenčkom ne daje medu.

Znanstveniki so proučevali tudi vpliv medu na uravnavanje sladkorja v krvi. Med vsebuje približno enako razmerje dveh sladkorjev, fruktoze in glukoze. Fruktoza aktivira encime v jetrih za ustvarjanje glikogena in glukoze. Če je raven glukoze v telesu primerna, telo deluje normalno. Če v telesu primanjkuje  glikogena se sprošča stresni hormon. Ko je tega hormona v telesu preveč obstaja tveganje za diabetes, bolezni srca in debelost.

Ko so znanstveniki preizkušali svoje teorije na podganah so le te razdelili v tri skupine. Prehrana prve skupine podgan je vsebovala saharozo, navadni beli sladkor. Prehrana druge skupine ni vsebovala nobenih sladkorjev in prehrana tretje skupine podgan je vsebovala med. Tretja skupina podgan je v primerjavi z ostalima dvema izgubila del telesnih maščob, povečala pomnjenje, imela boljšo raven holesterola v krvi in nizko vrednost sladkorja v krvi.

Zakaj je med tako cenjen:

1. Med je koncentrirana vodna raztopina fruktoze (okrog40%), glukoze (okrog 34%) in saharoze (1 do 4%), običajno so prisotni še drugi sladkorji.
2. V medu so pomembni trije encimi-invertaza, amilaza in glukoza oksidaza.
3. V kilogramu medu je povprečno 980mg prostih aminokislin
4. Med vsebuje v vodi topne vitamine
5. Pri temperaturah pod 11°C med ne fermentira
6. Fruktoza je sladkor z najslajšim okusom, sledita saharoza in glukoza
7. Sveže iztočen med  ima najznačilnejši vonj. Primerno skladiščen se vonj ohrani zelo dolgo.
8. Med je pomemben del zdrave hrane in je skoraj edini dodatek hrani brez sledi konzervansov
9. Po energiji je 1kg medu enak 3kg svežega govejega mesa (tudi 50 jajcem, 5litrom mleka, 3kg sladkovodnih rib, 1kg šunke, 6kg pomaranč, 3kg banan)
10. Med pa tudi nekateri izdelki iz medu kot so oreški z medom in cvetni prah so prava domača lekarna v kozarcu

Pitagora je izjavil: »Če ne bi jedel medu, bi umrl štirideset let prej.«

Copyright Čebelarstvo in Poslovna Darila - Čebelarstvo Mlakar