Čebelarski Nasvet 2 – Čebelarjenje v Avgustu
Čebelarski nasvet (25. avgust)
Mesec avgust se počasi bliža koncu, čebelice naj bi bile sedaj že dodobra založene z zalogami hrane, če pa še niso, pa tudi ni nič zamujenega.
Vsekakor je pa potrebno do konca meseca opraviti z varojo. Če nismo pričeli z zatiranjem konec meseca julija, je sedaj lahko že za kakšno družino prepozno. Še vedno moramo biti pozorni na ropanje. Lahko se pripeti tudi tihi rop. V glavnem je za to kriv čebelar sam, če npr. prestavlja satje z zalego in čebelami. Potem se pa stare čebele vrnejo nazaj v matično družino in povzročijo ropanje. Rop družin običajno ni težko opaziti, na bradah panjev je vse polno čebel, ki se zagrizeno pretepajo in koljejo. V notranjosti panja dobesedno vre, nekaj podobnega kot tik pred tem preden roj zleti iz panja. Po tleh pred čebelnjakom je vse polno mrtvih čebel. Če je družina, ki ropa, iz našega čebelnjaka, najlažje opazimo po tem, da iz nje izletava in prihaja bistveno več čebel kot pri sosednjih družinah. Nekaj podobnega kot če bi super medilo.
Kaj storiti ob ropu? Vsekakor je najbolje, če družini, ki je roparica, pripremo žrelo, napadeno družino pa odpeljemo na drugo stojišče vsaj nekaj kilometrov stran. Te možnosti običajno nimamo, ali pa je ponavadi družina čisto v spodnji vrsti v čebelnjaku.
Ena možnost je, da napadeni družini zapremo žrelo v panju ter pročelje panja prekrijemo s časopisnim papirjem. Časopisni papir lahko malo premažemo s klinčkovim (nageljnove žbice) oljem ali pa poškropimo z mešanico kisa in vode. Raztopino pripravimo tako, da damo kakšnih deset kapljic klinčkovega olja na liter vode ali pa pol decilitra kisa na pol litra vode. Zadaj družini odpremo loputice na vratih, da se družina ne zaduši. Tako zaprta naj ostane kakšne tri dni. Med tem ji dodajajmo po pol litra bolj redke sladkorne raztopine npr. 0.5l sladkorja na 1l vode, pa še to ponoči!
Druga možnost je, da nekako pritrdimo 10-15 cm dolge cevi na žrelo panja. Najboljše so tiste oranžne cevi, ki se uporabljajo v električarstvu. Prodajajo v vsaki trgovini z gradbenim ali elektro materialom. Cev najlažje pritrdimo ali zagozdimo s peno, ki jo uporabljamo za zapaženje družin. S to peno tudi poljubno pripiramo žrela družinam. Roparice ne upajo po cevki, napadena družina pa se lahko lažje brani. Sam uporabljam ta način in pri meni zagotovo deluje.
Sedaj je tudi čas, da razmišljamo kako bom tržili svoje pridelke in izdelke. Če je letina slaba, potem s tem nimamo pretiranih skrbi, vendar našim strankam nikoli ne smemo reči, da nimamo medu. Zato se je potrebno dogovoriti z drugim čebelarjem, ki ima morda malo več medu, naj nam ga nekaj odstopi. Običajno to vsak čebelar rad stori po kakšni simbolični ceni. Kdo ve, morda pa bo on naslednje leto potreboval naš med. Seveda, če tega čebelarja ne poznamo, je dobro, če si prej ogledamo njegovo čebelarstvo, tako čebelje družine (samo od zunaj) kot prostor, kjer toči in shranjuje med. Povprašamo ga tudi, kako zatira varojo, ker si vsekakor ne želimo, da bi kupovali med z kdo ve kakšnimi nedovoljenimi ostanki.
Glede cene medu je vsako leto med čebelarji prelite kar nekaj hude krvi. Večji čebelarji prodajajo med po nižjih cenah, kar je nekako razumljivo, ker ga imajo več in so stroški nižji na vsak pridelan kilogram medu. Sam prodajam že leta in nimam nobenih težav s prodajo, običajno mi ga še zmanjka. Zlo uspešno prodajam tudi poslovna darila iz medu. Najbolj gredo v prodajo oreški z medom pa tudi cvetni prah in suho sadje z medom ne zaostajata veliko. Vsekakor je tudi lažje prodati med v bolj urbanem kot pa v ruralnem okolju, po domače se med lažje proda v mestu kot pa na vasi. Potem je spet odvisno od regije itd. Več o trženju bom napisal v septembrskih prispevkih.
Če komu delajo težave osi in sršeni, potem jih najlažje ulovimo tako, da kupimo plastično posodico, ki se jo sedaj že kar povsod dobi in je namenjena ravno lovljenju os in sršenov. Vanjo vlijemo pivo in kis ali pa sladkorno razopino s pivom in kisom. Vendar moramo paziti, da ne vlijemo preveč sladkorne raztopine, ker bi to lahko privabilo čebelice. Tudi nikakor ne smemo vliti samo same sladkorne raztopine, ker bo potem cel hudič s čebelicami. Napravo za lovljenje si lahko izdelamo tudi sami tako, da vrh 1,5 litrske plastenke odrežemo nekje 7 cm pod vrhom, nato zasukamo za 180 stopinj in z lepilnim trakom zalepimo. Sedaj je vrat in grlo plastenke obrnjeno navznoter.
In sedaj še tisto zakaj je meni jesen ali pa začetek jeseni najbolj pri srcu. Ne zato, ker se začenja šola in končujejo dopusti, ampak zato, ker je sedaj v naravi obilo sadja in zelenjave. Jaz uživam ob sušenju različnih vrst sadja, zelišč in žganjekuhi. Sedaj so že zrele prve slive “ringloji”, na primorskem je obilica fig in s čisto lahkoto jih posušimo na bolj sočnih legah. Zorijo že tudi breskve in hruške. Oboje so odlične za sušenje, čeprav so boljše za sušenje breskve poznih sort, ker so bolj sočne in imajo malo več sladkorja v sebi. Hruške so nasploh idealne za sušenje. Moramo samo paziti, da sušimo plodove, ki so dovolj zreli. Podobno je z izdelavo brozge za žganjekuho. Več o temu bom pisal v naslednjem prispevku. Ni večjega užitka kot če pridelamo medeni liker z lastnim žganjem in lastnim medom. Potem lahko naredimo celo več vrst medenega likerja z različnim žganjem in medom. Vse si skrbno zapišemo, da kasneje ne pozabimo. Sedaj so tudi ugodne temperature za izdelavo medice, med 15 in 25°C se kvasovke razvijajo sila dobro. Še tole, uboge sršene in ose pa le pustite živeti, ker jih je letos sila malo!
Naj medi!
Gregor Mlakar
Komentarji
Komentarjev zaenkrat ni.
Komentirajte prispevek