Čebelarski Nasvet 1 – Čebelarjenje v Avgustu
Čebelarski nasvet (18.avgust)
Glede na vreme v osrednji Sloveniji se čebele že kar pošteno stiskajo. Je tudi že skrajni čas, da se začne čebele hraniti za zimo.
Sam uporabljam sladkorno raztopino v razmerju 3:2 za sladkor, včasih pa tudi malo več sladkorja. Krmiti je potrebno ob mraku, kljub temu npr. da je zunaj hladno ali pa da dežuje ne smemo krmiti podnevi ker lahko pride do vsesplošnega ropa. V sladkorno raztopini lahko dodajamo različne čaje (rmana, žajbelja, šentjanževk, divjega majarona, borovih iglic, trpotca, …), dodajamo lahko domači jabolčni kis ter česnov sok itd.
Vse to blagodejno vpliva na prebavo čebel. Krmimo vsak dan, oziroma vsak drugi dan, če so pitalniki večji, na primer v nakladnih panjih. Če imamo bolj oddaljeno stojišče krmimo na daljša obdobja, če so pitalniki res veliki. Za krmljenje v AŽ panjih uporabljam poleg klasičnih pitalnikov v okencih tudi 3l plastična vedra, ki imajo v pokrovu navrtane cca 20 luknjic premera 1,5 mm. Vedro vstavim narobe obrnjeno v medišče, kar na razstojiščne kovinske palice, še prej pa odstranim štiri sate iz medišča. V vedro nasujem 2/3 sladkor in ga zalijem z vodo, počakam nekaj sekund in dolijem še malo vode ter vstavim v panj. Zaradi principa vakuuma zmes ne steče skozi luknjice, čebele pa potem počasi srkajo. V nakladnih panjih je postopek enak, s tem, da na zgornjo naklado naložim še eno prazno naklado, če so 2/3 naklade potem dve, če je pa standardne mere, pa eno naklado. Še prej sem na zgornjo naklado s sati položil polivinil in ga pri vogalu naklade spodvihal tako, da lahko čebelice pridejo do hrane. Pravokotno na sate na PVC folijo (polivinil) položim dve deščici višine vsaj 1,5cm da se lahko postavi narobe obrnjeno vedro. Ko obrnemo vedro je dobro, da ga pridržimo nad neko posodo ali pa nad drugim vedrom, da se malo vode odteče, da ni vse zapackano in da ne privabljamo čebel ter os. Letos je izredno malo os ter sršenov, kar kaže, da jo je vreme tudi ostalim žuželkam precej zagodlo. Opažam tudi, da so ose precej manjše od tistih v lanskem letu.
Pazimo tudi, da nikjer ne puščamo odprtih posod s sladkorno raztopino ali pa posod s katerimi nalivamo v pitalnike, ker lahko pride do ropa. Če se nam nekaj kapljic raztopine polije po tleh, ni noben problem, če nam hodijo mravlje v čebelnjak (vsaj ena dobra lastnost mravelj v čebelnjaku).
Sate, ki smo jih pobrali iz medišč ali pa naklade s praznim satjem je potrebno shraniti tako, da do njih ne pride vešča. Če imamo tega manj, je dovolj kakšna odslužena zamrzovalna skrinja. Ko smo notri skrbno zložili sate, ki jih bomo uporabili naslednje leto, je potrebno še nekaj ukreniti prosti vešči. Ob dokaj visoki zunanji temperaturi lahko uporabimo ocetno kislino (držite se navodil) ali pa timol, žveplanje pa žal ne pomaga, če pa že pa moramo to početi vsak teden, ker žveplo ne more uničiti jajčec vešče. Staro satje pa lahko izrežemo iz okvirjem in ga damo v sončni topilnik ali pa ga damo pretopiti.
Obenem je skrajni čas, da začnemo zatirati varojo. Dovoljena je uporaba kislin (mravljična, mlečna, oksalna), eteričnih olj (timol) ter Perizina in Bayvarola. Za katero se kdo odloči, je odvisno koliko čebeljih družin ima ter koliko je pripravljen žrtvovati časa ter denarja in od napadenosti čebelje družine, kar pa lahko ugotovimo s testnim vložkom, ki ga vstavimo v panje, če je pa družina hudo napadena, vidimo že po deformiranih čebelicah na bradah panjev. Znaki deformiranosti so zakrnela krila oziroma majhna in zmečkana krila in zelo kratki zadki čebel. Seveda je potrebno biti pri uporabi vseh teh sredstev skrajno previden. Nujna je uporaba vsaj najosnovnejših zaščitnih sredstev (rokavice, maska, delovna obleka,…) ter vedro čiste mrzle vode (vedro vode ne velja za Bayvarol ter Perizin) in se strogo držati priloženih navodil! Več o temu si lahko preberete na blogih, ki obravnavajo čebelarstvo ali pa v Slovenskem čebelarju. Dobro je tudi, da na območjih, kjer je več čebelarjev, začnejo vsi čebelarji istočasno zatirati varojo, da ne prihaja do reinvazij varoje. To se da kolikor toliko lahko dogovoriti v lokalnem čebelarskem društvu.
Naj medi!
Gregor Mlakar
Komentarji
Komentarjev zaenkrat ni.
Komentirajte prispevek