Čebelarski Nasvet 4 – Čebelarjenje v Oktobru

Čebelarski nasvet (3. oktober)

Sedaj pa malo več besed o trženju čebeljih pridelkov kar je v temu času, ko se obeta spet en kup prehladov in raznih obolenj kolikor toliko v redu situacija za čebelarje, ker prodamo malo več medu. Med kupimo pri čebelarju, ki ga poznamo ali pa si vsaj tako na hitro poglejmo njegovo čebelarstvo in ga povprašajmo s čim zatira varojo. Ker konec koncev ta med potem prodajamo pod svojim imenom.

Na tržišču kjer je vse polno konkurence je sila pomembna prepoznavnost in izvirnost vsakega posameznika. Seveda moramo paziti tudi na kvaliteto svojih pridelkov in izdelkov. Zavedati se moramo, da so naši izdelki iz medu zelo priljubljena novoletna darila, ki se jih poslužujejo  tako posamezniki kakor tudi podjetja. Ampak tisto, kar najprej pade kupcu v oči je embalaža. Ta naj bo lična, opremljena z etiketo, vsekakor nova nikakor niso primerni rabljeni npr. kozarci od kumaric z zarjavelimi pokrovčki ali pa celo ostanki prejšnje nalepke. Kar mora biti napisano na etiketah je objavljeno ne tako dolgo nazaj v neki številki Slovenskega čebelarja, tudi na forumu se najde ogromno prispevkov na to temo in nazadnje lahko pokličemo v Čebelarsko svetovalno službo na ČZS, kjer bodo radi pomagali. Torej moramo biti prepoznavni v dobi vse mogoče računalniške tehnologije in z malo računalniškega znanja ter malo domišljije si lahko naredimo svoje etikete za med, etikete za cvetni prah, medeni liker itd. Ker se bliža čaš novoletnih praznikov je najbolje, da se tega kar hitro lotimo. Najprej začnemo pri sosedih in znancih, potem lahko nesemo izdelke v šolo ali službo. Moram reči, da sem svoj čas ogromno prodal sošolcem in sodelavcem seveda po nekih sindikalnih cenah ampak za začetek ustvarjanja prepoznavnosti na tako zasičenem trgu je to dovolj. Nekoč mi je rekel tast, da je trg tako in tako prepoln vsega pa naj bo to nogavic, copatov ali pa medenih izdelkov ampak vedno je pa prosto še za enega, da se malo stisne in pririne vmes ter doda svoj lonček. Ko si pa ustvarimo prepoznavnost na našem trgu je pa tu še Evropa. Precej svojih izdelkov prodam tudi izven meja naše Slovenije. Ker se bliža zima in dolge noči si lahko izdelamo spletno stran, kjer svoje izdelke ponudimo širnemu svetu.

Kostanj, sezona kostanja se je začela in ga bo moč dobiti prav na vsakem koraku. Ni lepšega in prijetnejšega kot vonj po pečenem kostanju. Kostanjeva torta je naravnost božanska žal sem jo imel priložnost jesti samo enkrat in še takrat sem se držal gorenjskega pregovora, ki pravi: Samo da je zastonj pa tudi, če rit poči. Bila je božanska. Ker je pa težava, da je kostanja na enkrat polno in je znano, da sila rad postane črvin ga lahko shranimo v zračnih vrečah v ježicah (v tisti bodičasti lupinici). Zamrznimo ga tudi lahko ampak ne dalj kot za en mesec, sam sem zamrznil 50 kg kostanja po 0,5kg in je bil kostanj dober samo prvi mesec, potem se je pa skoraj skisal v ponvi. Včasih je veljalo, ko še ni bilo krompirja, da eno “odraslo” kostanjevo drevo prehrani enega človeka skozi zimo. Takšno drevo daje kar od 100 – 200 kg plodov. Kostanj je odlično “zdravilo” proti krčnim žilam. Dokler ni bilo krompirja problema s krčnimi žilami skoraj ni bilo. Obstaja celo knjiga kako so Slovenci na Dunaju desetletja prodajali kostanj predvsem prebivalci iz okolice Velikih Lašč. Kostanjev les, poezija ni lepšega kot kostanjev les. V redu, priznam, hruška in brest sta mi še bolj všeč. Ampak kostanj z zelo podobno teksturo kot hrast ampak ne rjavo zelen kot hrast temveč rjavo oker brez zelenih tonov, naravnost fantastično. Kostanjev les vsebuje ogromno tanina zato se ga uporablja za železniške pragove, drogove za elektriko (telegraf štange), vinogradniško kolje, izredno lep je tudi kostanjev parket.

Sedaj je tudi čas, da počasi pregledamo kaj vse smo letos počeli pri čebelicah in malo pokomentiramo svoje delo. Nikar naj nam ne bo nerodno biti kritičnih do samega sebe. Uh, kolikokrat ga jaz polomim, včasih kar malo prevečkrat. Vendar poizkusim to v naslednjem čebelarskem letu popraviti

Naj medi!
Gregor Mlakar